SANATORIJ PRI PEŠČENI URI

Žanr: psihološki film, poetični film
Režija: Wojciech Jerzy Has
Scenarij: Wojciech Jerzy Has
Direktor fotografije: Witold Sobociński
Glasba: Jerzy Maksymiuk
Montaža: Wiesława Otocka
Scenografija: Jerzy Skarżyński, Andrzej Płocki
Producent: Urszula Orczykowska
Produkcija: Zespół Filmowy Silesia
Leto produkcije: 1973
Dolžina: 119 min.

Igralska zasedba: Jan Nowicki, Tadeusz Kondrat, Irena Orska, Halina Kowalska, Gustaw Holoubek

Nagrade
1973 Cannes (Mednarodni filmski festival) – nagrada žirije
1974 Trst (MFF fantastičnih) – zlati asteroid
1974 Gdansk (Festival poljskih igranih filmov) – nagrada za scenografijo: Jerzy Skarżyński, Andrzej Płocki

Poetična refleksija o minljivosti ter neizogibnosti in nepreklicnosti smrti je prikazana skozi zgodbo človeka, ki se med obiskom sanatorija, v katerem je bival njegov umrli oče, preseli v skrivnostni, nadrealistični »svet (metaforične) domišljije«. Jožef pride v sanatorij doktorja Gotarda, kjer prebiva njegov oče, ki je sicer umrl pred leti, vendar se je tu preselil v drugo dimenzijo časa in spet živi … Jožef začenja ponovno preživljati to, kar je že preživel. Rodno hišo, malo židovsko mestece, očeta, s katerim ni mogel najti stika, otroške sanjarije, prečuden vrt Bianke, nenavadne princese, ki je zavrnila njegovo ljubezen in odšla z njegovim prijateljem Rudolfom … Ko se še enkrat vrne v mestece svojega otroštva, najde razpadajoč, uničen svet. Trg so prekrili nagrobniki. Jožef si prizadeva, da bi se ta svet in to življenje vrnila, toda to ni več mogoče.